Z Malezijo sva imela neporavnane račune, saj je najine plane leta 2020 preprečil nanometrski velikan znan pod imenom SARS-CoV-2. Spomladi 2023 pa sva končno poletela v Kuala Lumpur, kjer se je najina tritedenska avantura začela. Po zaužitju nekaj čarov ikonske arhitekture sva jo mahnila v višavje s precej bolj prijetno klimo in neskončnimi plantažami čaja, med katerimi kraljujejo rastlinjaki z jagodami in drugimi kulturami, ki jim tropska vlaga in vročina ne ustrezata. Tukaj prvič zares občutiva pisanost malezijskega prebivalstva, saj ob iskanju malezijske kuhinje najdeva predvsem odlično indijsko kulinariko. Pot nadaljujeva proti severovzhodu dežele na rajske otoke Perhentian. Načrtovala sva sicer oddih, a naju lepote koralnih grebenov, pisane ribice, morske želve, skati in celo (vegetarijanski) morski psi vedno znova vabijo v svoj objem pod vodo. Večino časa tako preživiva s potapljaško masko na glavi. Vrneva se na celino in poletiva v svetovljanski Georgetown, kjer se znajdeva v »mali Kitajski« in se zabavava ob iskanju uličnih grafitov. A vročina in vlaga sta tukaj še bolj ubijalski kot v prestolnici, zato se umakneva na Penang Hill, kjer nekoliko lažje zadihava. Sledi let v Kuching in raziskovanje Bornea, kjer naju navduši na novo odprt Muzej bornejskih kultur, še bolj pa stik z naravo. Obiščeva divje orangutane in nacionalni park Bako, ker se srečava z makaki, opicami rilčarji, srebrnolistnimi opicami, bornejskimi divjimi prašiči, pa tudi strupeno zeleno suličarko. Po siloviti tropski nevihti komaj posušiva obleke in gojzarje, ko je že čas za vrnitev na celino, ogled zgodovinskega mesta Melaka, zadnje nakupe in let proti Evropi …