Dve moderni državi, dva azijska tigra, dve avanturi združeni v eno radoživo potopisno predavanje. Mestna državica Singapur je ena najbogatejših dežel na svetu, ne zgolj po bruto družbenem proizvodu temveč tudi po kulturni raznolikosti prebivalstva. Singapurčani, Kitajci, Malezijci, Indijci, Arabci, Zahodnjaki in še kdo tvorijo kompleksno mešanico, ki se jasno kaže v različnih mestnih soseskah: Little India, Chinatown, Clarke's Quay, Kampong Glam z osrednjo Arab Street itd. Singapur je narejen, da impresionira: letališče Changi je bilo večkrat razglašeno kot najboljše na svetu, Marina Bay Sands, ikona mesta, je bila ob odprtju razglašena za najdražji kazino, urbani park Garden by the Bay pa poleg ogromnih tropskih rastlinjakov čez dan vsak večer ponuja tudi glasbeno-laserske spektakle. Kljub vsem presežkom me obisk Singapurja pusti precej ravnodušno. Nasprotno pa Južno Korejo obiščem sredi najhujše poletne vročine, a mi vseeno priraste k srcu. Pot začnem v prestolnici Seul, kjer poleg mestnih palač in razgledov s hriba Namsan doživim tudi znamenito demilitarizirano cono med Južno in Severno sosedo. Mislim, da se bom vsaj malce ohladila na plažah Sokcha, pa je kopanje prepovedano zaradi morskih psov. K sreči vsaj hribovit svet nacionalnega parka Seoraksan ponudi nekaj sence in fenomenalne razglede na kamnite osamelce. Mesto Andong mi služi kot izhodišče za obisk tradicionalne korejske vasi Hahoe, nepričakovano pa tam doživim še ples v maskah in mednarodni muzej mask. Gyeongju je mesto znano kot »muzej brez sten«. Najbolj me impresionirajo številni nenavadni hribčki, v katerih se skrivajo grobnice, granitni Buda v jamskem templju Seokguram in Korejci, ki večkrat ustavijo mojemu dvignjenemu palcu. Znak »Unescova dediščina« visi na vsakem koraku. Potovanje zaključim v obmorskem Busanu s kopico morskih sadežev na krožniku.